cogeco.it

Kavovec in njegovi plodovi

Kavovec je grm, nizko drevo, ki ga danes gojijo na različnih kontinentih v območju vlažnega tropskega pasu. Ta zimzelena rastlina, ki zime zaradi geografskih značilnosti ne pozna, zraste do štiri metre visoko. Ima lepe in majhne cvetove bele barve, ki hitro ovenijo. Zamenjajo jih rdeče jagode, na bežen pogled podobne našim češnjam. Je eden tistih grmov, ki ima istočasno plodove in cvetove, zato obiranje njegovih plodov poteka večkrat v istem letu. Plodove morajo obrati v obdobju njihove polne zrelosti, kajti pravilno dozori le na drevesu, prezreli pa spet niso uporabni za osnovni namen. Eno drevo v povprečju obrodi največ tri kilograme plodov, kar spet pomeni, da se morajo obiralci k isti rastlini vračati večkrat na leto. Obiranje je dokaj mučno opravilo, saj je ročno. Potrpljenje lastnikom plantaž ne sme biti odveč; da drevo obrodi mora rasti štiri leta, rodno pa ostane še največ 25 naslednjih let.

Prav rodnost kavovca definira ceno na trgu. Ker so plantaže v prvih letih zaradi nizkega pridelka nedobičkonosne, pride v obdobju naslednjih nekaj let do hiperprodukcije, ki se pozna na globalnem trgu. Tako je že itak značilno variranje cene kave na celotnem trgu še toliko bolj očitno. Marsikoga spravi v obup, posledice pa trpijo vsi, od trgovcev s kavo do lastnikov plantaž in njihovih delavcev, ki ostajajo v času pomanjkanja brez dela. Tako usodno ciklično pojavljanje krize je bilo velika posebnost kavnega posla v 19. in delu 20. stoletja.

Vrnimo se h kavovcu, dreveščku, ki je poklonil čarobno zrno iz katerega pridobivamo po vsem svetu tako močno priljubljeno kavo. Pravzaprav uspeva v različnih podnebjih znotraj tako imenovanega kavnega pasu. Poznamo skoraj 60 različnih vrst gojenih kavovcev, iztopajo pa predvsem tri: Coffea arabica, Coffea liberica in Coffea robusta. Slednja izvira iz afriškega Konga in je, kot pove že njeno ime, odpornejša na podnebne razlike ter bolezni. Tudi zaradi tega njeni plodovi dajejo manj kakovostna zrna, ki jih uporabljajo v cenejših mešanicah ter ponekod priljubljeni instant kavi. Manj razširjena oblika je Coffea liberica, ki izvira iz Liberije. Je tudi precej odporna, a je njen pridelek veliko manjši. Zato pa je najbolj razišrjena in cenjena Coffea arabica, ki daje veliko večino svetovnega pridelka kave. Njena izvorna domovina je Abesinija, so pa jo hitro prenesli v arabski svet in jo začeli gojiti na jemenskem hribovju. Prav s tistega konca tudi prihajajo prvi pisni viri evropskih avtorjev, ki so opisali načrtno gojenje te vedno zele rastline z zanimivimi plodovi.

Plodovi in njihova zrna

Vsak plod kavovca vsebuje dve zrni zaviti v ovoj. Poznamo pa tudi vrste z le enimi zrnom v ovoju. Pri njihovi obdelavi morajo torej ta zrna osvoboditi iz ovoja. Tam, kjer ni dovolj vode začnejo z obdelavo kave tako, da pustijo zrna sušiti na soncu kakšne tri tedne. Kava pri tem še malo dozori. Potem se lotijo ročnega sortiranja, pri katerem odstranijo vso neprimerno in neuporabno surovino. Zelena zrna so zdaj pripravljena za razvoz po svetu.

Je pa še druga metoda čiščenja iz ovoja. Zgoraj omenjena je suha in je značilna za afriške dežele in Brazilijo. Tam pač ni vedno dovolj vode, ki je sicer pomembna za mokro metodo. Ta velja za boljšo in je namenjana najboljšim vrstam kave. Pri mokri metodi, ki je značilna za Latinsko Ameriko, zrna trideset ur fermentirajo v bazenih polnih vode, kar jim daje značilen in prijeten okus.